{"id":111,"date":"2021-07-31T20:48:58","date_gmt":"2021-07-31T20:48:58","guid":{"rendered":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/?p=111"},"modified":"2021-08-04T13:08:41","modified_gmt":"2021-08-04T13:08:41","slug":"dvodnevni-pobeg-med-kamniske-vrhove-20-21-07-2021-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/dvodnevni-pobeg-med-kamniske-vrhove-20-21-07-2021-1-del\/","title":{"rendered":"Dvodnevni pobeg med Kamni\u0161ke vrhove (20.-21.07.2021) – 1. del"},"content":{"rendered":"\n

Na\u010drt je \u0161el po gobe \u017ee prvi dan zjutraj … \u0161e predno sem sploh stopil iz avtomobila. Vendar na koncu se je vse poklapalo in imel sem se super. Na koncu je turca izgledala takole: Konec – bivak pod Skuto – bivak pod Grintovcem – Mlinarsko sedlo – Grintovec – Kokr\u0161ko sedlo – Konec.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Plan za ta izlet se je na za\u010detku glasil nekako takole: \u0160tartam pri spodnji postaji nihalke za na Veliko planino, sko\u010dim \u010dez Konj-a do Kocbekovega doma na Koro\u0161ici in nato po grebenih in Vrhovih levo proti Kamni\u0161kem in Kokr\u0161kem sedlu. V kolikor se naveli\u010dam se spustim v dolino ter proti avtu, \u010de bi mi bilo pa slu\u010dajno premalo pa lahko nadaljujem naprej vse do Krvavca.<\/p>\n\n\n\n

Vendar, ko sem zjutraj bral vremensko napoved za visokogorje me je vse bolj za\u010denjal skrbeti del napovedi kjer se je za okoli poldneva napovedoval de\u017e in nevihte. Torej velika verjetnost je bila, da bi me nevihte ujele ravno nekje na poti od Konja proti Kocbekovem domu in bi si bil prisiljen poiskati zavetje v kak\u0161ni jami ali skalnem previsu. Kar se mi je sicer res sli\u0161alo razburljivo ampak vendarle ni spadalo v okvire tega izleta. Tako sem se odlo\u010dil, da izberem destinacijo, kjer bom imel v bli\u017eini bivake in\/ali ko\u010de v katere se bom lahko v primeru slabega vremena tudi zatekel. No, in s temi novimi pogoji je bil tudi nov na\u010drt \u017ee kar hitno na dlani … za za\u010detek odrinem iz Konca proti Skuti, ter se v primeru slabega vremena zate\u010dem v bivak pod Skuto ali bivak pod Grintavcem.<\/p>\n\n\n\n

Parkiram v Koncu ter zagrizem v klanec po nemarkirani poti \u010dez \u017dmav\u010darje. Kaj hmalu, na najstrmej\u0161em delu poti, sre\u010dam dva mlada tuja pohodnika, ki se spu\u0161\u010data v dolino. Prizor je bil sme\u0161en in \u017ealosten hkrati. V navadnih nizkih \u0161portnih \u010devljih, pripravljena bolj za na \u0160marno goro kot za kaj drugega, ter od dr\u010danja po klan\u010dini usrana po svojih zadnjih plateh. Po parih besedah, med tem, ko sta se dr\u010dala mimo mene, ugotovim, da se dejansko vra\u010data iz ve\u010ddnevnega izleta iz gora in nista le malo vi\u0161je zaradi nepripravljenosti obra\u010dala, kot sem sprva upal. Ve\u010dkrat mi za\u017eelita sre\u010dno pot kot, da verjameta, da me zgoraj \u010daka sam pekel. \u0160e vedno \u0161okiran jima tudi jaz za\u017eelim, da sre\u010dno premostita \u0161e tistih 200m vi\u0161inske do doline ter nadaljujem svojo pot.<\/p>\n\n\n\n

\u017de po 15 min sedaj sre\u010dam dve mladi tuji planinki … tak\u0161ni dve, ki bi ju z veseljem zve\u010der videl na pragu svojega bivaka. Tukaj je bila slika popolnoma druga\u010dna. Bili so gojzarji, bila je \u010delada in punci sta bili videti, da nista bili prvi\u010d v gorah. Nasmeh, pozdrav in nadaljeujem svojo pot ter poizkusim se ne preve\u010d o\u010ditno ozirati nazaj.<\/p>\n\n\n\n

Tak\u0161ni solo izleti so zame skoraj zmeraj v duhu samozadosnosti. Ravno zato se po pre\u010dkanju meli\u0161\u010da v zgornjem delu doline oz. grape, kjer pot preide na prva travnata pobo\u010dja, nadvse razveselim curljajo\u010dega zvoka vode, ki ob poti te\u010de preko mokrih skal. Liter doma\u010de Ljubljanske vode brez pomislekov zeksam, samo zato, da jo lahko nadomestim s sve\u017eo gorsko vodo. Spo\u010dit in z obnovljenimi zalogami vode nadaljujem proti bivaku pod Skuto.<\/p>\n\n\n\n

Pri bivaku pod Skuto se ne ustavljam saj izgleda, da \u017ee ima goste. Raje se ustavim par metrov vi\u0161je, kjer si prisvojim svoj hrib\u010dek z lepim razgledom na bivak in celotno Kamni\u0161ko dolino. \u010cas za “piknik”.<\/p>\n\n\n\n

Med malicanjam, u\u017eivam v razgledu, obla\u010dkih, ki se vozijo mimo mene in me kdaj pa kdaj zavijejo v meglo ter pogledih na mogo\u010dno skalovje Skute, Turske gore, Brane in okoli\u0161kih gora. Ker mi je lepo in imam \u010dasa na pretek se zasedim dokler preko Kokr\u0161kega sedla ne zagledam temnih oblakov, kateri se poizku\u0161ajo stisniti med stenami Kal\u0161ke gore in pobo\u010dji Grintovca v Kamni\u0161ki kot. Vrh Skute pa se hkrati tudi zavije v meglo. Nesiguren, kaj bi bilo najbolje narediti raje \u0161e malo ostanem na obmo\u010dju Malih podov, v relativni bli\u017eini bivaka, ter izkoristim \u0161e vedno son\u010dno vreme nad mano in \u010darobnost plesa oblakov.<\/p>\n\n\n\n

V bli\u017eini razpotja Skuta-Rinka-Turska gora ponovno sre\u010dem tujega planinca. Ker pr\u010dkam po telefonu, gledam radarsko sliko padavin, berem zadnjo vremensko prognozo in se praskam po glavi kam bi se odpravil mu verjetno delujem zelo izgubljeno. Verjetno je bil prepri\u010dan, da je ponovno naletel na \u010dloveka, ki je \u010disto nepripravljen in prvi\u010d v gorah. Tako, da se mi je najin pogovor zdel kar malo neroden … z majhno mero pokroviteljstva z njegove strani in kak\u0161nim zavojom z o\u010dmi medtem, ko mu probam razlo\u017eiti svoj improviziran na\u010drt v katerem navajam le moje opcije in nobenih konkretnih trdnih odlo\u010ditev. Ko se razideva sam \u0161e malo prtehtam trenutne razmere ter se naposled le odlo\u010dim, da pustim Skuto in Tursko goro za kdaj drugi\u010d ter se odpravim proti bivaku pod Grintavcem.<\/p>\n\n\n\n

Do bivaka pod Grintovcem pridem brez problemov. V zavetju bivaka se preoble\u010dem, malce razkomotim ter \u0161e nekaj pojem. Sedaj je ura \u017ee okoli \u0161estih popoldan in vedno bolj me mika, da bi v bivaku tudi prespal. Glede na to, da je vremenska napoved za naslednje jutro kristalno \u010disto nebo in velika mo\u017enost ob\u010dudovanja zvezdnatega neba se dokaj hitro tudi odlo\u010dim, da bom to no\u010d prebivakiral v bivaku.<\/p>\n\n\n\n

Ob sedmih se iz smeri Malih podov prika\u017eeta \u0161e zadnja dva planinca. Prav tako je \u0161lo za dva tuja planinca, par, katera sta mi razlo\u017eila, da nista pri\u010dakovala tako zahtevne poti in, da morata nekako priti do \u010ce\u0161ke ko\u010de na Spodnjih Ravneh. Razlo\u017eim jima, da poti \u010dez Mlinarjevo sedlo ne poznam, vendar na zemljevidu izgleda pot izjemno zahtevna (kasneje doma ugotovim, da je to pravzaprav zelo zahtevna Frischaufova plezalna pot), na kar opozarjajo tudi trikotniki s klicajem na smerokazih. Razlo\u017eim jima, da imata le dve mo\u017enosti: Ali preno\u010dita z mano v bivaku ali pa poizkusita pre\u010dkati Mlinarsko sedlo. Na koncu se odlo\u010dita, da glede na to, da imata \u0161e 3 ure son\u010dne svetlobe in za rezervo tudi naglavne svetilke, da bosta poizkusila pre\u010dkati Mlinarsko sedlo. No vrnila se nista in resni\u010dno upam, da sta sre\u010dno prispela do \u010ce\u0161ke ko\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Pripravim si bivak za spanje, opazujem vrhove v zarji po\u010dasi zahajajo\u010dega sonca in ura je bila en, dva, tri devet. Okoli\u0161ke vrhove je zajela tema, za\u010delo se je \u0161e bolj obla\u010diti in \u010das je bil za spanje.<\/p>\n\n\n\n