{"id":132,"date":"2021-08-04T08:04:15","date_gmt":"2021-08-04T08:04:15","guid":{"rendered":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/?p=132"},"modified":"2021-08-04T13:12:22","modified_gmt":"2021-08-04T13:12:22","slug":"mala-velika-zadnja-in-poscana-mojstrovka-24-07-2021","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/mala-velika-zadnja-in-poscana-mojstrovka-24-07-2021\/","title":{"rendered":"Mala, Velika, Zadnja in poscana Mojstrovka (24.07.2021)"},"content":{"rendered":"\n

“Hanzova pot je ful zakon!”, “Na Hanzovi poti so zajle!”, “Enkrat mormo it po Hanzovi!” … uglavnem, takole se je stopnjevalo \u017ee celo poletje. In na koncu se nas je le zbrala lepa skupinca pogumne\u017eev, ki je rekla: “Sedaj je pa \u010das, da premagamo \u0161e tole Hanzovo pot na Malo Mojstravko.”<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dogovor je bil, da se iz Vr\u0161i\u010da \u0161tarta ob 5:30 zjutraj. Vendar seveda sem imel \u017eeljo poizkusiti posneti \u0161e par no\u010dnih fotografij okoli\u0161kih gora v mese\u010dini polne lune in zato je bil \u0161tart iz Ljubljane \u017ee ob dveh zjutraj. Na koncu fotografiranje ni ravno uspelo, saj je bilo nekaj obla\u010dnosti, slaba vidljivost, ter \u0161e predno sem uspel nastaviti fotoaparat na dolge ostevlitve se je za\u010delo \u017ee daniti. Tako, da je bilo pa\u010d ve\u010d \u010dasa za ob\u010dudovanje gora v jutranji zarji.<\/p>\n\n\n\n

Ko smo se vsi zbrali in oprtali nahrbtnike se je sonce \u0161e vedno skrivalo za Martulj\u0161kimi gorami. A \u017ee po parih minutah hoje smo se razveselili prvega son\u010dnega \u017earka, ki je posijalo \u010dez greben nekje v okolici gore Ru\u0161ica. In tudi postanek za sla\u010denje je potem zelo hitro sledil.<\/p>\n\n\n\n

Prispemo pod ostenje N\u0160G (Nad \u0161itom glava) kjer si nadenemo \u010delade in samovarovalne komplete. Nato pa nadaljujemo v steno, kjer je speljana zelo zahtevna vendar izredno lepa Hanzova pot proti Mali Mojstrovki. Ob poti nas skoraj konstantno spremlja jeklenica, kjer je pa ni, ali pa je konec prve in za\u010detek druge malo bolj narazen je pa potrebno malo ve\u010d previdnosti, saj so pod nami konstantno strme stene. Pot je zelo zahtevna le z vidika konstantne strnime, ki nas obdaja, druga\u010de pa z malenkosto plezanja tu in tam lepo prehodna. Seveda pa je plezalni pas, samovarovalni komplet in \u010delada (pa da sploh ne omenjam primerne obutve) nujna oprema za varno pre\u010dkanje. Na \u017ealost se par urc kasneje sre\u010damo s skupino planincev, ki se pohvalijo, da so Hanzovo pot pre\u010dkali brez slednje opreme. Debelo jih pogledamo in takoj nastane tista nerodna ti\u0161ina, ko nih\u010de ne ve kako bi se odzval na ravnokar sli\u0161ano – oboji, v ti\u0161ini, le srame\u017eljivo povesimo glave in nadaljujemo vsak svojo pot. No, mi k sre\u010di prispemo na ravnino pri N\u0160G brez sre\u010danja s podobnimi primerki. Tam se za minutko ustavimo ter pospravimo pasove in samovarovalne komplete in \u017ee fini\u0161iramo proti vrhu Male Mojstrovke.<\/p>\n\n\n\n

Na vrhu itak obvezno slikanje. S krohotanjem, medsebojnim prijateljskim zbadanjem in zbijanjem \u0161al na ra\u010dun gorskih instagram lepotic, katerih slike ho\u010demo v \u0161ali poustvariti tudi mi, zberemo kar nekaj smehljajo\u010dih pogledov prisotnih planincev. Ko po\u017eanjemo tistih pet minut nami\u0161ljene slave, se nau\u017eijemo lepot nezemeljske okolice in seveda pofo\u010dkamo v vpisno knji\u017eico ter nadaljujemo pot preko meli\u0161\u010d proti vrhu Velike Mojstrovke.<\/p>\n\n\n\n

Malo pod vrhom Velike Mojstrovke pot vodi \u010dez lepe skalne plo\u0161\u010de, katerih smo se res nenavadno prijetno rezveselili. Verjetno zato ker je za trenutek plazenje \u010dez skale in gru\u0161\u010d zamenjala skoraj da popolna cesta proti vrhu. No, na vrhu ponovimo vajo iz M. Mojstrovke in \u0161e malo nazdravimo na\u0161e zmage z doma\u010do medico in gin-om, ter seveda \u010dokolado in ara\u0161idi. Nato pa po grebenu krenemo \u0161e do Zadnje Mojstrovke.<\/p>\n\n\n\n

Prvotni plan je bil, da osvojimo tudi Travnik. Vendar ker tega dela poti ne poznamo, in tudi vidimo, da se je nekaj planincev pred nami na tej poti raje obrnilo, se raj\u0161i odlo\u010dimo, da na Zadnji Mojstrovki obrnemo in pustimo Travnik za drugi\u010d. Tako se, predno resni\u010dno obrnemo, na vrhu Z. Mojstrovke \u0161e malo razkomotimo, ter u\u017eivamo \u0161e kak\u0161ne pol urce. Med tem \u010dasom se iz strani Trente na vrh pripeljeje tudi megla in \u010das je za odhod.<\/p>\n\n\n\n

Med vra\u010danjem po grebenu, med Zadnjo in na\u0161o “Veliko Mojstrovko”, je \u0161e en vrh (vi\u0161ine 2369m in je verjetno to tista t’prava Velika Mojstrovka in ne tista malo bolj severo-vzhodno, katera je visoka le tri metre manj ter smo jo mi vedno naslavljali kot Velika Mojstrovka). Na tem vrhu nas je ve\u010dina za\u010dutila klic narave in zato smo se “razbe\u017eali” vsak v svojo smer in hitro opravili tisto manj\u0161o potrebo. Vrh pa bo tako za nas ostal v spominu kar kot poscana Mojstrovka.<\/p>\n\n\n\n

Pri vra\u010danju po meli\u0161\u010du pod Malo Mojstrovko ponovno opazujemo planince oz. turiste, ki se v visokogorje podajajo brez primerne obutve. Ter nekateri med spu\u0161\u010danjem tudi sami pri sebi ugotavljajo, da bi bilo bolje imeti na nogah nekaj kar nudi ve\u010d opore in sigurnej\u0161i korak.<\/p>\n\n\n\n

Ko prestopimo Vratca in se odpre pogled na meli\u0161\u010de, katero se razlega vse do ceste na prelazu Vr\u0161i\u010d se mi po\u0161teno zasvetijo u\u010dke. In seveda dva najbolj zagreta za te stvari takoj zagrabiva prilo\u017enost in se za\u017eeneva po reki belega gru\u0161\u010da. Vidi se, da je meli\u0161\u010de redno v uporabi tudi s strani drugih planincev in na veliko predelih \u017ee malo “zmankuje” kamenja. No vsekakor ob spu\u0161\u010danju izredno u\u017eivava. Najbolj pa u\u017eivava, ko malce “zgre\u0161iva” in naju meli\u0161\u010de pripelje med borovce, kjer do\u017eivetje postane bolj podobno zabavi\u0161\u010dnemu parku s toboganom in tunel\u010dki med borovci.<\/p>\n\n\n\n

Do ceste prideva s pribli\u017eno petnajst minutno prednostjo pred kolegi. Zato skleneva, da to prednost izkoristiva za mrzlo pivo pri Ti\u010darjevem domu. Ko \u0161e vsa bela od spu\u0161\u010danja po meli\u0161\u010du stopiva na teraso doma ugotoviva, da sva imela nekaj ob\u010dinstva. Malo naju v smehu zbadajo, \u010de sva se izgubila in za\u0161la med borovce. Vendar hitro s \u0161evedno z velikim navdu\u0161enjem odvrneva, da kljub temu, da imajo prav in pot ni bila na\u010drtovana je bila pot med borovci pravo do\u017eivetje in stokrat bolj\u0161a kot navadna pot preko pustega meli\u0161\u010da. Zas trenutek dobim ob\u010dutek, da nisva izpolnila njihovih pri\u010dakovanj po \u0161ali na najin ra\u010dun. Njihovi obrazi so se po\u010dasi obrnili proti pivom pred njimi in izgledalo je kot, da nama izku\u0161njo malce zavidajo, ali pa jim je zmanjkalo volje do \u0161ale, ker je o\u010ditno videti, da je bila to najina najbolj\u0161a izku\u0161nja verjetno celotnega izleta. Sedeva za mizo, si privo\u0161\u010diva pivo in po\u010dakava na na\u0161o ostalo dru\u0161\u010dino.<\/p>\n\n\n\n

Ker pa seveda la\u010dni nismo smeli oditi proti Ljubljani smo se ustavili \u0161e v Tonkini ko\u010di. Tam smo se okrep\u010dali z odli\u010dnimi doma\u010dimi \u0161truklji, kislim zeljem in pe\u010denko. Seveda pa je vsem zravan pasalo \u0161e eno hladno pivo. Uglavnem top! Naposled, ko so bili \u017eelod\u010dki polni in izlet zaklju\u010den kot se \u0161ika pa hitro nazaj proti domu se \u0161e malo spo\u010diti – saj za zve\u010der smo bili \u017ee zmenjeni za Umeka pred dvorano Tivoli.<\/p>\n\n\n\n