{"id":230,"date":"2021-09-19T23:12:41","date_gmt":"2021-09-19T23:12:41","guid":{"rendered":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/?p=230"},"modified":"2021-09-19T23:12:42","modified_gmt":"2021-09-19T23:12:42","slug":"meglena-vrtaca-07-08-2021","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/meglena-vrtaca-07-08-2021\/","title":{"rendered":"Meglena Vrta\u010da (07.08.2021)"},"content":{"rendered":"\n

Tega ikoni\u010dnega cepina sem se pa sedaj \u017ee kar do dobra nagledal na instagramu in ostalih socialnih omre\u017ejih. In seveda je bil, morda zadnje \u010dase \u017ee res malce pozabljen med vsemi ostalimi plani, tudi plan, da grem na to Vrta\u010do tudi sam pogledati o \u010dem je ves \u017eiv-\u017eav okoli tega cepina. Pred parimi dnevi, ko smo popoldan sko\u010dili na Polhograjsko Grmado, je \u010disto spontano padla ideja, da gremo za vikend na Vrta\u010do (kot alternativna opcija za \u017ee nekaj \u010dasa planirani Prisojnik za katerega se nam ni uspelo uskladiti). In tako smo tudi storili.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Iz Ljubljane smo \u0161tartali ob 6ih. Son\u010dni vzhod smo opazovali iz gorenjske avtoceste. In na Ljubelj smo se pripeljali malo pred sedmo uro, ko je bilo na parkiri\u0161\u010du \u017ee kar nekaj plo\u010devine. Pla\u010damo tiste tri eure parkirnine za \u010dez dan, se napravimo in \u0161tart je bil to\u010dno ob sedmih.<\/p>\n\n\n\n

Poti sicer nobeden od nas ni poznal, vendar ni bilo kaj za zgre\u0161iti. Proti ko\u010di na Zelenici vodi dokaj (za terence) lepa oskrbovalna cesta, ki jo lahko tudi sekamo po direktni planinski poti. Kar smo seveda s pridom izkoristili in do ko\u010de na Zelenici pri\u0161li v roku slabe urice.<\/p>\n\n\n\n

Pot nadaljujemo preko pa\u0161nikov v gozd kamor nas v smeri Vrta\u010de vodijo planinski smerokazi. Po kak\u0161ni minuti ali dveh pa zapora poti! Vsepovsod krave. …verjetno spet kak\u0161na stavka. Dve planinki pred nami na poti ocenjujeta situacijo in ugotavljata kaj bi bilo za storiti. Mi se v zadeve raj\u0161i kaj preve\u010d ne vme\u0161avamo in blokado previdno obidemo ter nadaljujemo pot. Mislim, da sta planinki na koncu le raje posnemali nas kot pa kaj drugega.<\/p>\n\n\n\n

Ko nadaljujemo pot pa \u017ee kaj kmalu sre\u010damo tudi prve nasmejane pohodnike, ki se \u017ee vra\u010dajo proti dolini in so svoj izbrani vrh za ta dan verjetno \u017ee osvojili. Na na\u0161i levi strani pa se isto\u010dasno \u017ee tudi odpira ozek pogled proti Bledu, ki ga redno zakrivajo meglice. Tu pa tam morda pade \u0161e kak\u0161na \u0161ala, zakaj spet hodimo navzdol, \u010de pa moramo gor. Malo pred grebenom je na poti \u0161e en predel, kjer se pre\u010dka manj\u0161o grapo in je potrebno biti malce bolj previden. Sploh v primeru, \u010de so skale mokre. Druga\u010de pa nam pot do grebena mine relativno hitro.<\/p>\n\n\n\n

Ko stopimo na greben pa smo z glavami tako reko\u010d \u017ee v gosti megli. Prav tako nam na sproti pridejo tudi planinci, kateri nam povedo, da so zaradi spolzkega terena, predvsem pa zaradi tega, ker nimajo upanja, da bi na vrhu videli razgled, raje obrnili in se vra\u010dajo v dolino. Mi se ne damo kar tako in smo trdno odlo\u010deni, da stisnemo \u0161e tiste pol urce do vrha in vrh tudi osvojimo.<\/p>\n\n\n\n

Skale, od megle, ratujejo res da vse bolj mokre. Korake je treba zaradi tega polagati malo bolj previdno. Vidljivost se hitro zmanj\u0161a na cca. 5 metrov. Ter vedno bolj se pribli\u017eujemo vrhu, bolj se krepi tudi veter.<\/p>\n\n\n\n

Cepin komaj da najdemo. Hitro naredimo nekaj dokaznega gradiva za socialna omre\u017eja in spomin. Videlo se tako ali tako ni ni\u010d. Par metrov naprej, na sosednjem vrhu, v megli, sli\u0161imo \u0161e pogovor planincev in se odlo\u010dimo, da gremo raziskovat kaj je tam. Tako po naklju\u010dju najdemo \u0161e tisti pravi vrh Vrta\u010de z vpisno knji\u017eico in \u017eigom. Se hitro vpi\u0161emo, po\u0161templamo svoje knji\u017eice in se, predno zmrznemo, napotimo nazaj v smeri od koder smo pri\u0161li.<\/p>\n\n\n\n

Med vra\u010danjem po grebenu smo se ustavimo \u0161e v zavetrju skal in \u0161e malce pomalcali. Seveda nismo bili edini, ki smo se tam skrivali pred vetrom, vendar kljub temu ni bilo preve\u010d gne\u010de. Ko smo se spo\u010dili in okrep\u010dali pa po\u010dasi nazaj proti avtomobilu.<\/p>\n\n\n\n