{"id":433,"date":"2022-10-04T07:33:47","date_gmt":"2022-10-04T07:33:47","guid":{"rendered":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/?p=433"},"modified":"2022-10-04T12:28:15","modified_gmt":"2022-10-04T12:28:15","slug":"kriski-podi-dvodnevna-tura-14-15-07-2022","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/kriski-podi-dvodnevna-tura-14-15-07-2022\/","title":{"rendered":"Kri\u0161ki podi \u2013 dvodnevna tura (14.\u201315.07.2022)"},"content":{"rendered":"\n

Ena lepa in po doma\u010de re\u010deno \u00bbu izi\u00ab dvodnevna turica po vrhovih okoli pre\u010dudovitih Kri\u0161kih podov. Na hitro opisano se je tale na\u0161a pot glasila takole: \u00bbIz doline Vrat na Bov\u0161ki Gamsovec. Naprej na Razor. Prespat na Kri\u0161ke pode. Zjutraj pa \u0161e skok na Stenar in nazaj v dolino.\u00ab No kako se je pa glasila celotna dogodiv\u0161\u010dina pa malo bolj zgovorno v nadaljevanju.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tokrat sem se na\u0161i tri\u010dlanski dru\u0161\u010dini, ki je po hribih hodila in raziskovala \u017ee od ponedeljka, pridru\u017eil v \u010detrtek zjutraj. Ob \u0161est pa plus kak\u0161nih deset minut, na parkiri\u0161\u010du na koncu ceste v dolini Vrat. Mimogrede, da \u0161e omenim, parkiri\u0161\u010de je seveda pla\u010dljivo, cena parkiranja za neomejeno \u0161tevilo dni pa je tokrat zna\u0161ala 6\u20ac. No, en dva tri smo pripravljeni in odrinemo v smeri poti \u010dez Sovatno. Pot je zelo lepa in o\u010di se kar ne morejo nagledati mogo\u010dne Triglavske severne stene. Druga\u010de pa pa\u010d tako kot je velikokrat pri teh poteh, ki vodijo v hribe – tudi ta je obrnjena navkreber in je treba malo zagristi v kolena.<\/p>\n\n\n\n

Ker so imeli fantje za sabo \u017ee tri dni skakanja po gorah sem sprva mislil, da bom v prednosti saj sem bil \u0161e na sve\u017ee spo\u010dit. A kako sem se zmotil. \u017de od samega za\u010detka sem jih komaj lovil. Ko so govorili kako so bili na Ciperniku, Visoki pe\u010di in Mangartu jim je bilo kar te\u017eko za verjeti. Izgledali so \u0161e tako sve\u017ei in polni energije kot da v teh treh dneh sploh niso zapustili svoje postelje.<\/p>\n\n\n\n

Druga\u010de pa pot \u010dez Sovatno po mojem subjektivnem mnenju ni kaj dosti zahtevna, le v zgornjem delu je bolje pohodne palice pospraviti na nahrbtnik, se oprijeti jeklenic in stopiti malce bolj previdno. Ko pa je strmi del za nami smo pa \u017ee tako ali tako na sedlu Dov\u0161kih vrat in se pred nami odpre pogled na \u00bbravnico\u00ab kri\u0161kih podov.<\/p>\n\n\n\n

No pri sedlu Dov\u0161kih vratih se na\u0161a dru\u017eba lo\u010di. Dva se odlo\u010diva, da se vsekakor spla\u010da vzeti \u010das \u0161e za 45 minutni \u00bbside quest\u00ab in osvojiti vrh Bov\u0161kega Gamsovca. Dva pa sta slednji vrh osvojila \u017ee v sezoni prej\u0161njega leta in ju je zato bolj vleklo na pivo k Poga\u010dnikovem domu.<\/p>\n\n\n\n

Pot na Bov\u0161kega Gamsovca je speljana preko njegove prepadne zahodne stene in kljub temu, da je lepo opremljena s klini ter jeklenicami je bilo pri tistih parih planincih, ki jih sre\u010dava tekom poti mogo\u010de opaziti, da si pot ravno zaradi izpostavljenosti zaslu\u017ei zahtevno oznako. Prav tako pa se je pri skupinici, ki je s sabo imela dva otroka videlo, da bi jim prav pri\u0161la tudi kak\u0161na vrv za varovanje otrok.<\/p>\n\n\n\n

Osvojiva vrh. Razgled res odli\u010den. Vidiva, da druga dva pri Poga\u010dnikovem domu \u017ee veselo pijeta pivo. Vpi\u0161eva se v planinsko knji\u017eico. Za par minut se zaklepetava \u0161e s planincem, ki je ravno ta \u010das na skupaj z nama na vrhu. In nato \u017ee hitro nazaj proti Dov\u0161kim vratom in nato naprej do Poga\u010dnikovega doma, kjer tudi midva do\u010dakava svoj hladen radler.<\/p>\n\n\n\n

Ker je za ta dan v planu \u0161e Razor je pavze pri ko\u010di dolga le za kak\u0161ne dobre pol urice. Iz nahrbtnikov zlo\u017eimo vse \u010desar ne potrebujemo za vzpon in prej 15 kilogramski nahrbtnik je sedaj mnogo mnogo la\u017eji. Tako, da proti Razorju kar poletimo.<\/p>\n\n\n\n

Glede same poti od Poga\u010dnikovega doma do vrha Razorja sem imel pa kar malo me\u0161ane ob\u010dutke. Za\u010dne se lepo. Potem je vmes malo zahtevnej\u0161i del. Potem je ponovno nezahtevna a gru\u0161\u010dnata pot \u2026 pa\u010d razorano kakor \u017ee samo ime Razor namigne. In podobno naprej vse do zadnjega dela kateri zahteva malenkost plezanja in zaradi katerega je potrebno celo pot iz doline vle\u010di s sabo varovalni komplet.<\/p>\n\n\n\n

Kljub temu, da smo se zelo velikokrat spra\u0161evali ali bi sploh vzeli s sabo varovalne komplete moram re\u010di, da je varovalni komplet na temu delu poti nuja za varno pre\u010dkanje. Konec koncev smo po dolgi poti \u017ee utrujeni, \u00bblojtrca\u00ab iz skob je \u0161e malenkost previsna in verjetnost za napako je ve\u010dja. Tako, da ja \u2026 varovalni komplet je nuja \u2026 pa \u010deprav le za zadnje tri minutke vzpona.<\/p>\n\n\n\n

Na vrhu je ves trud seveda stokrat popla\u010dan. Razgled pa prav tako kot na vsakem vrhu unikaten in z besedami te\u017eko opisljiv. Preprosto ve\u0161, da si za ta dan dosegel svoj cilj, tisti trenutek stoji\u0161 dosti vi\u0161je kot 99,9% ostalih Slovencev in ob\u010dutek je naravnost fenomenalen.<\/p>\n\n\n\n

No za pot navzdol nisem imel me\u0161anih ob\u010dutkov \u2026 preprosto ni mi bila v\u0161e\u010d. Vsepovsod ogromno gru\u0161\u010da, ki je za po vrhu raztresen \u0161e po gladkih skalah in ob\u010dutek ima\u0161 kot da hodi\u0161 po frnikolah. Med sestopom i\u0161\u010de\u0161 \u010diste in trdne skale kam lahko stopi\u0161, kam lahko sko\u010di\u0161, pa jih kar ni in ni za najti. Tako, da je treba stopati po\u010dasi in previdno. Pa se kljub temu \u0161e kdaj kam zapelje\u0161.<\/p>\n\n\n\n

Ko pridemo nazaj v Poga\u010dnikov dom na Kri\u0161kih podih se prijavimo za no\u010ditev. Mimogrede \u2026 na ta datum je bila cena polpenziona (ve\u010derja, sladica, no\u010ditev in zajtrk) po osebi 35\u20ac za \u010dlane planinske zveze in 50\u20ac za ne\u010dlane. Sledi ve\u010derja, srkanje piva na le\u017ealnikih, ponotranjanje ob\u010dutkov iztekajo\u010dega se dne in ob\u010dudovanje gora v pre\u010dudovito rde\u010di ve\u010derni zarji.<\/p>\n\n\n\n

Predno se odpravimo spat se v jedilnici \u0161e malo podru\u017eimo s planincem iz Bov\u0161ke strani s katerim smo klepetali \u017ee na poti iz Razorja. Spotoma naredimo hiter plan za naslednji dan. In malo pred enajsto zve\u010der spat.<\/p>\n\n\n\n

Dogovor za zjutraj je, da se zbudimo tako, da ujamemo zajtrk ob 6ih. Ker sem se navajen zbujati ob 5ih seveda v postelji nisem zdr\u017eal do 6ih. In sem pred zajtrkom sko\u010dil \u0161e na en hiter sprehod proti Spodnjemu Kri\u0161kemu jezeru. Jutra v gorah so naravnost pravlji\u010dna. Sve\u017eino sve\u017eega jutranjega gorskega zraka za\u010duti\u0161 prav ob vsakem vdihu v prav vsakem plju\u010dnem me\u0161i\u010dku svojih plju\u010d. Ko se po travnatih zaplatah pod ko\u010do \u0161e pase kak\u0161en mlad kozorog se ne\u017eni \u017earki rde\u010dega jutranjega sonca \u017ee po\u010dasi za\u010dnejo dotikati najvi\u0161jih skalnih vrhov okoli\u0161kih dvatiso\u010dakov. Prav vse pa je zavito v tak\u0161en spokojni mir in tak\u0161no pre\u010dudovito ti\u0161ino, da se spodaj iz oddaljene doline Trente sli\u0161i celo \u0161umenje So\u010de. Tak\u0161en trenutek bi lahko opisal s \u0161e tiso\u010derimi besedami in stavki pa nebi mogel pribli\u017eati tega izjemnega ob\u010dutka tako kot si zaslu\u017ei nekomu, ki tega \u0161e nikoli ni do\u017eivel tudi sam. To so tisti trenutki, ki ti poka\u017eejo zakaj se je vredno vstati takrat, ko ostali \u0161e trdno spijo v svojih toplih posteljah, ti pa \u017ee dobre dve uri, \u010disto pre\u0161vican, rine\u0161 po trdi temi v strm hrib. No, zaradi tega! Vendar tokrat sem imel ta ogromen privilegij, da sem moral le stopil iz planinske ko\u010de in \u017ee sem bil to\u010dno v sredi\u0161\u010du te pravlji\u010dne pokrajine.<\/p>\n\n\n\n

Do spodnjega jezera na \u017ealost nisem pri\u0161el. Sem se na poti navzdol preve\u010d obiral z ob\u010dudovanjem in vsrkavanjem vsega tistega pre\u010dudovitega kar me je tisti trenutek obdajalo. Zmanjkalo mi je verjetno le kak\u0161nih 5 min. Tako, da sem jezero videl dokaj od blizu, le \u010disto do njega pa na \u017ealost nisem imel ve\u010d \u010dasa priti saj je dogovor le dogovor in to\u010dno ob 6ih sem moral biti nazaj v ko\u010di na zajtrku.<\/p>\n\n\n\n

Za zajtrk nam med ponujeno izbiro petih zajtrkov (kruh in marmelada, hrenovke, vme\u0161ana jajca in vme\u0161ana jajca s slanino) vsem \u0161e najbolj zapa\u0161ejo vme\u0161ana jajca in zraven tisti doma\u010di kruh za katerega sem prepri\u010dan, da ga vsak dan spe\u010dejo v ko\u010di ter je prej\u0161nji ve\u010der tako dobro pasal zraven jote, da smo morali iti prosit \u0161e za malo. Vse bolj ko ne kar zme\u010demo vase, spakiramo nahrbtnike in \u017ee smo na poti proti Dov\u0161kim vratom. Ker so za okoli poldneva napovedane prve nevihte je za ta dan v planu le \u0161e Stenar.<\/p>\n\n\n\n

Prav na sami poti pod ostenjem Stenarja pa eden najlep\u0161ih prizorov \u017eivalskega sveta kar sem jih kdaj koli videl v gorah. Kozorogi. In to veliko kozorogov. V jutranji senci mogo\u010dne gore lenobno pole\u017eavajo po skalah in nas mirno gledajo kako mi, za njih verjetno zelo \u010dudni turisti, po\u010dasi in okorno stopamo skozi njihov doma\u010di svet. Ni videti, da bi se kaj dosti ozirali na na\u0161o prisotnost. Mladi samci si preko igre trkanja rogov \u017ee po\u010dasi utrjujejo svoj dru\u017ebeni polo\u017eaj v tropu. Starej\u0161i samci pa vse to le umirjeno spremljajo iz vi\u0161je le\u017ee\u010dih skalnih polic.<\/p>\n\n\n\n

Vse skupaj izgleda \u017ee kar malce neverjetno. Kozorogom se sedaj pribli\u017eamo \u017ee na par metrov razdalje oni pa ni\u010d. Ko po\u010dasi izni\u010dujemo \u0161e tistih par metrov razdalje in nakazujemo, da \u017eelimo pre\u010dkati ravno po tisi planinski potki na kateri oni stojijo se naposled, na varianto \u00bbpa dobro, \u010de \u017ee ravno morate\u00ab, le za\u010dnejo lenobno premikati po stezici naprej. Mi pa tako po\u010dasi kot so oni hodili pa\u010d kak\u0161en meter ali dva za njimi. In to, ko re\u010dem kak\u0161en meter ali dva za njimi tudi \u010disto resno mislim kak\u0161en meter ali dva za njimi. Naposled se le odlo\u010dijo, da jim na\u0161e zasledovanje ni ve\u010d v\u0161e\u010d in sko\u010dijo na kak\u0161nih slabih deset metrov vi\u0161je le\u017ee\u010de skale. Mi pa, \u0161e vedno s telefoni in fotoaparati v rokah, ozirajo\u010d se nazaj, nadaljujemo svojo pot.<\/p>\n\n\n\n

No, en dva tri in smo \u017ee tudi na vrhu Stenarja. Ker se iz doline \u017ee dviga morje belih meglic, pa \u0161e vremenska napoved napoveduje da se pribli\u017euje slabo vreme, se na vrhu ne obiramo predolgo in jo raje kar hitro popihamo nazaj v dolino.<\/p>\n\n\n\n

Nazaj v dolini pri Alja\u017eevem domu v Vratih smo ravno pravi \u010das, da se lahko \u0161e malo usedemo in spo\u010dijemo. Nato pa hitro proti Kranjski gori \u0161e na kosilo, kjer se pa \u017ee na polno ulije de\u017e. A k sre\u010di smo \u017ee varno pod streho, jemo zaslu\u017eeno kosilo in s strahospo\u0161tovanjem ob\u010dudujemo kako strele neizprosno udarjajo po vrhu \u0160pika in njemu bli\u017enjih vrhovih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ena lepa in po doma\u010de re\u010deno \u00bbu izi\u00ab dvodnevna turica po vrhovih okoli pre\u010dudovitih Kri\u0161kih podov. Na hitro opisano se je tale na\u0161a pot glasila takole:...<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":437,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0},"categories":[5],"tags":[3,4],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/433"}],"collection":[{"href":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=433"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/433\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":435,"href":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/433\/revisions\/435"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/437"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=433"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=433"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/bernardpetek.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=433"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}